REŠITVE NA DLANI

Kako ste zakorakali v novo leto? Kakšna nova zaobljuba? Mogoče ena, dve, tri, več? Kakšno navdušenje vam prinesejo, ko postanejo resnične? Meni osebno dosežen cilj predstavlja notranje zadovoljstvo. Ne morem si predstavljati kakšno zadovoljstvo dosega cilja prinese otroku. Nedvomno še toliko bolj če je zanj pohvaljen. Otroštvo polno novih izzivov, kar kliče po preizkušnjah, uspehih in včasih tudi malo manjših uspehih.

Z otroci sva se okoli Božiča pogovarjala, kaj si želijo v prihodnjem letu. Taja je kot iz topa izstrelila, da bi rada tekmovala na državnem prvenstvu v plavanju. Mija si neizmerno želi, da bi lahko narisala tako lepega samoroga, kot njena starejša sestra. Dorej, sicer še ne pove kaj bi si želel, so pa želje nedvomno povezane  s kolesi, skiroji, traktorji…. Tako smo se odločili, da bomo Doreja v letošnjem letu naučilo vožnje s kolesom.  Midva sva otrokom povedala, da bova vesela njihovega medsebojnega razumevanja, sodelovanja, čim manj prerekanja in vsakodnevnega zaupanja, da se imajo radi. Dan je potekal mirno, ob gledanju božičnih filmov in prižganih svečkah, dokler….ni bilo več tako mirno. Joj, vedela sem, da nekaj minutna tišina nikoli ni preveč dobra. Nato pa tekanje in glasen smeh Mije in Doreja. Sploh si nisem upala pogledat v kopalnico. Počasi odprem vrata…uhhhhhh, tal skoraj ni bilo videt. Pred papirnato zabavo je bilo par rolic toaletnega papirja zloženih na okenski polici. Kar čakal je, da ga nekdo odvije, meče in meče in še enkrat meče dokler ga ni konec. Odvila sta prav vse rolice. Kar nekaj časa sta potrebovala, da sta pospravila. Precej uspešno lahko rečem. V tistem trenutku mi je bilo jasno, da toaletni papir ne sodi na okensko polico ampak nedvomno v distributor za toaletni papir. Je pa bila situacija  veliko boljša, kot če bi imela vodno zabavo. Mija ima nedvomno  dovolj papirja za risanje samoroga, Dorej ji pri tem uspešno pomaga  s svojimi umetniškimi slikami. Toaletni papir je super, ker se flomastri malo razlijejo.

Pripetljaj s papirjem nam je vzel kar nekaj časa. Sploh nisem opazila, da Gregorja in Taji ni. Opazila  pa sem cel kup pripomočkov, ki so čakali v vetrolovu. Le zakaj jih potrebujeta? Taja je pridrvela čez vhodna vrata, vzela vse pripravljeno in oddrvela h Gregorju v avto. Aha, že vem, spet je na vrsti odstranjevanje letne vinjete. Še ena misija, ki nam vsako leto »ukrade nekaj časa in živcev«. Smejalo se mi je, saj sem pred časom na spletni strani https://www.ecoshop.surf/ naročila vse potrebno za njeno odstranjevanje. Gregorju nisem nič povedala, želela sem, da bo presenečen. Tako sem v miru skuhala čaj z medom, oblekla otroka in odšla na dvorišče. Pred tem sem na mizo v jedilnici pripravila vse potrebno. Zunaj sem Gregorja prosila, če nam lahko iz kuhinje prinese med (čeprav ga nismo potrebovali). Po nekaj trenutkih se je vrnil. Ja, prav imate, na med je pozabil. V nekaj minutah je bila vinjeta odstranjena. Odlično opravljeno so bili navdušeni otroci. Gregor je do konca očistil vetrobransko steklo. Taja, Mija in Dorej so noreli po ulici. Nato smo skupaj popili čaj.

Vsak dan posebej nam pripravi nova presenečenja, nove izzive, nove pripetljaje. In prav vsak dan se na drugačen način soočamo z njimi. Pomembno je, da ne glede na vse, vedno najdemo rešitev in je na koncu vedno vse v najlepšem redu.

Želim, da se tudi pri vas stvari postavijo na pravo mesto. Se slišimo v mesecu februarju.