Pomlad, poletje, jesen ali zima. Kateri letni čas vam je najljubši? Kateri vas navdihuje? Kaj vam da zagon? Moj odgovor je definitivno pomlad. Saj ne, da ni vsak letni čas po svoje čudovit in poseben. Toda pomlad doživljam, kot nov začetek. Nov cilj. Novo življenje. Narava je v popolni preobrazbi. Okolje se prebuja iz spanca. Noči so krajše, dnevi daljši. Pločniki so polni sprehajalcev in domači hrib je nedvomno vesel večjega števila pohodnikov.

Najini otroci so nad pomladjo navdušeni. Ravno danes dopoldan, ko sva bila z Dorejem sama in sva lovila najine trenutke na bližnjem travniku sva pravzaprav ugotovila, da sva vse prej kot sama. Regratove rožice so v razcvetu, kamor koli se ozreš je rumeno. In na dišečih cvetovih polno obiskovalcev. Čebelice, pikapolonice, muhe, metulji…Ko sva pogledala še globje med travnate lističe sva opazila kolonijo mravelj delavk, šuštarje, gosenice in mnogo žuželk, katerih imen ne poznava. Ugotovila sva, da morava nujno v knjižnico po knjigo o travniških živalih. Tako jih bova lahko drugič, ko zopet naletiva nanje poklicala. Kdo ve, morda se odzovejo.

Po kosilu je bil čas za Darejev popoldanski počitek. Bil je utrujen. Ja, preučevanje travnika vzame precej energije. Gregor je v tistem času prišel domov. Pomagal je prijatelju pri podiranju starega nadstreška. Privoščila sva si kavico na sončku. Ravno prav, da sva z mojim malim pomagačem zjutraj iz galerije prinesla ležalnike za hišo. Kava je bila super, pogovor z Gregorjem tudi, sedaj pa akcija.

Sčistila sva trotoar okoli hiše. Nazaj na svoje mesto postavila pritlikava drevesa, ki so zimo preživela v kurilnici. Na koncu sva še odvila mizo iz folijo, ter jo vrnila na svoj prostor pod streho na terasi. Lesena garnitura je prosila po najini pozornosti. In seveda, imela sva rešitev. Hitro in enostavno. Uporabila sva sprej s čebeljim voskom. Rezultat…kot nova, čista in sijoča. Bravo midva!

Še nekaj je manjkalo. Kaj? Nisem se mogla spomniti. Mija pa kot iz topa. Mami še koš za smeti morata postaviti z atijem. Saj veš, za naše papirčke, da jih ne raznese povsod okoli hiše. Saj res! Koš! Hmmmm, ja, tistega koša ni več. Jeseni, preden smo pospravili stvari iz terase, ga je veter prevrnil in koš je počil. Na žalost ni bil več za v uporabo. Mijo sem prijela za roko in odhiteli sva prebrskat ponudbo košev na spletu. Vsa zbegana je bila. Toliko ponudbe na enem mestu. Ni vedela kateri ji je bolj všeč. Na koncu sva izštele med tremi v ožjem izboru. Takoj je morala novico deliti s Tajo. Nasmehnila se je. Še bosta lahko na terasi ustvarjali svoje umetnine.

Na hitro smo okolico hiše pripravili na pomlad in veliko bivanja zunaj. Potrebo pa je še temeljito obdelati vrt, izdelati visoke grede, posaditi sadno grmovje, okrasne rastline….Najbrž bi lahko naštela še kaj. Aja, seveda, ne smem pozabiti na otroško zabavo v mivki. Peskovnik je lačen nekaj vreč mivke. Neverjetno je, kako uživajo v njej. Zasipavanje nog, ustvarjanje potičk, doživetje brodoloma J. Pred spanjem pa nočno tuširanje pod kozolcem. Prima.

Dan je počasi minil. Lepo smo se imeli. Rezultat našega dela se je poznal na nasmejanih obrazih. Sedaj pa hitro spat. Jutri nas čaka presenečenje. Že dopoldan bo poštar prinesel paketek. Koš, ki ga je izbrala Mija bo perfekten dodatek naši terasi.

V naslednjih dneh nas čakajo še drugi pomladni podvigi. Nedvomno vam poročam kako bomo vse izpeljali. Pomlad je res super.

Sončne pozdrave vsem.