SPOMINI NA DECEMBER in PERFEKTNO DARILO

Praznične dneve smo enega za drugim obrnili na koledarju. Zadnja noč…polna vtisov, objemov, poljubov, želja in smeha je krasen uvod v novi začetek. Po drugi strani, pa je nedvomno lahko tudi miren, tih večer odlično izhodišče za nove poti. Pravega recepta ni. Vsak sam si kroji svoje dni. Svoje počutje. Svoje prijatelje. Pot ni vedno lahka, pomembno je, da na koncu lahko rečemo…bilo je vredno. Menjava koledarja je odlična motivacija za nove cilje, nove standarde…za nova zadovoljstva.

Imate morda kakšno vizijo kaj prinaša leto 2020? Pogled na samo število me spominja na nekaj popolnega, zaokroženega. Na celoto. Ne vem…bomo videli.

Če se spomnite decembrskega članka z enim najbolj nemogočim jedilnikom božične večerje, vam lahko zaupam, da je vse skupaj izpadlo precej dobro. Hrustljavo popečene krvavice z domačo repo. Za prilogo pire krompir v katerega smo umešali » zblendane « arašide. Na začetku priprave zelo skeptično, vendar nas je okus presenetil. Drugačen, poseben…dober. Mislim, da ga bomo pripravili še kdaj. Juha je bila klasična goveja v katero smo zakuhali ribano kašo iz ajdove moke. Kaki nam je delal preglavice…da bi ga samo narezali je bilo preveč lahko. Taja je tuhtala z » googlanjem », Dorej in Mija sta naštevala, kaj vse bi lahko ponudili zraven, da ne bi bilo čisto vsakdanje. Ah, na koncu smo se odločili, da ga uporabim naslednji dan za kakijev puding. Za namen večerje smo kaki nadomestili s hruško. Tako smo uporabili še redeče vino iz seznama. Padla je odločitev. Hruškine polovice, kuhane v rdečem vinu. Na koncu smo dodali še mascarponejevo kremo z medom. Aja, in med smo dodali tudi vinu v katerem se je kuhala hruška. Uhhh, na izgledu bomo morali še nekoliko vaditi, najbrž smo jo kuhali malenkost predolgo, okus pa je bil prijetno sladek, osvežujoč.

Prijatelji so prišili na božični večer in pri nas ostali tri dni. Domov so se morali vrniti nekaj dni pred Silvestrovim, zaradi zabave, ki so jo pripravljali za svoje domače in prijatelje. Na žalost se je zaradi drugim obveznosti nismo mogli udeležiti, nas pa čaka letovanje v prihodnjih mesecih. Komaj čakamo. Navdušeni so bili nad našim izborom jedi. Pire krompir z arašidi je bila na njihovi zabavi ena izmed opcij priloge. Postregli pa so tudi z našo presno sladico. Oreščki in suho sadje so pri njih vroča roba J.

Poleg večerje so bili fascinirali nad našim ogrevanjem brez radiatorjev. Podedovala sta starejšo hišo, ki je zaradi svoje posebnosti nista želela preveč renovirati in spreminjati. Ohranila sta bistvene sestavine in dodala svoj pridih moderno – starinskega pohištva. Tako so radiatorji ostali nedotaknjeni. Dolgi, nizki z vmesnimi režami. Ojej, popolni za lomljenje nohtov pri čiščenju. Še dobro, da je beseda nanesla na perfektno darilo. Omelo za radiatorje je že na poti na njihov naslov. Družbo v škatli mu delajo slike skupnih trenutkov in dišeče svečke. Obožujejo jih, tako kot mi.

Še namig za prihodnji december. Vem, vem trenutno se sliši gromozansko oddaljen…pa vendar. Skupaj smo se odpravili v Koper na ogled praznične čarobnosti. Lahko samo rečem – prečudoviti. Polni vtisom smo se sprehajali med tisočerimi lučkami. Iskre v otroških očeh so bile nepopisljive. Navdušenje je trajalo vse do doma. Od adventnega venca, do snežakov in jelena. Pa ponovno do sijočega neba med hišami in razsvetljenega palmovega drevoreda. Enkratno. Kamor koli si pogledal. Vreme je bilo na naši strani. Toplo, brez vetra. Zunaj smo uživali do poznih ur. Z ocvrtimi miškami v roki smo se zadovoljni odpravili domov.

Pogumno stopanje po naznani poti leta 2020.