Naj vas madeži na oblačilih ne skrbijo?

Vsako leto nas poletje prehiti s hitrostjo 299.792,458 kilometrov na sekundo. Zadnje čase imam občutek, da še pridobiva na hitrosti. Obisk podstrešja pri nas naznanja konec toplih dni, kratkih rokavov in bosih nog. Nizke jutranje temperature kličejo po škatlah z dolgimi oblačili in primerno obutvijo. Z največjim zadovoljstvom sem jih spomladi odnesla na podstrešje, vmes pa sanjala, da se bomo čez poletje preselili v tople kraje in jih ne bomo več potrebovali. Ah, temu pač ni tako. Ostajamo doma.

Na podstrešje moram obvezno s seboj vzeti otroke. V pravljicah je to kraj, kjer živijo čarobni junaki, kjer se odvijajo čarobni trenutki. In res, nekdo je začaral škatlo z otroškimi stvarmi. Postale so premajhne. Čarobni junak je poskrbel za dan nakupovanja. Bilo je super. Hitro smo kupili čevlje in prehodne jakne. Mija si je morala jakno obleči še isti trenutek, kljub pregovarjanju, da jo je potrebno najprej oprati.

Po uspešno opravljeni misiji je bil čas za kosilo. Otroci neomajno vztrajajo pri pohanem zrezku in krompirčku, poleg pa mora biti dvojna porcija kečapa. Še preden smo si zaželeli dober tek, je Miji spodrsnilo in krožnik ji je padel v naročje.

Nova jakna ni bila več enobarvna ampak je imela vzorce velikih rdečih pik. Lahko si predstavljate moj izraz na obrazu. Pa tudi njenega…Priznam, da mi je kar kipelo. Zadrževala sem se in hkrati tolažila Mijo, ki je planila v jok. Želela si je, da bi bila jakna kot prej. Obljubila sem ji, da bo jakna jutri kot nova. V mislim sem že imela, kako bom zjutraj hitela v trgovino po novo, saj se mi niti sanjalo ni, kako naj očistim kečap in olje, da ne bo nikjer nič vidno. Ko smo tako, malo manj super odšli iz trgovskega centra je Dorej tekel proti avtomobilu in padel na žvečilni gumi. Zdelo se mu je nadvse prima, da imajo tudi njegove hlače vzorec.

Ura ovinkaste ceste do doma je minila mirno. Otroci so zaspali, jaz pa sem premlevala kaj lahko naredim z jakno in hlačami. Ko že ni dovolj vsega, si je Gregor, mimogrede, Gregor je moj zelo potrpežljiv partner, vmislil, da je steklo na kaminu nujno potrebno temeljitega čiščenja. Resnično sem upala, da bojo nova čistila kos vsemu.
Ne boste verjeli… Pritoževanja, ki smo ga vsi vajeni, kadar ati čisti steklo, ni bilo. Navadno drgne in drgne, pa še malo podrgne, da je steklo res popolnoma čisto. Po naravi je perfekcionist. Tokrat je šlo zlahka. Nasmeh na obrazu je povedal več kot tisoč besed. Jaz sem bila v mislih še kar pri kečapu in žvečilnemu. Madeže sem pošpricala in podrgnila s krtačko. Uporabila sem zelo kvaliteten pralni prašek. Res sem si želela, da bi uspelo. Želela sem si čarobnega junaka iz podstrešja.

Med opazovanjem ognja v kaminu je zapiskal pralni stroj. Isti trenutek sem stekla v pralnico in upala na najboljše. Kar mižala sem med jemanjem oblačil iz bobna. In veste kaj…Jakna je bila popolnoma ista. Ista, kot pred nesrečnim dogodkom v restavraciji. Čista, brez madežev. Mija je bila presrečna. Malo manj srečen je bil Dorej. Njegove hlače niso bile več tako prima brez roza lepljivega madeža na kolenu. Ogenj je poskrbel, da je bila jakna hitro suha.

Tisti večer smo bili povabljeni na kostanjev piknik. Lahko si mislite katero jakno je oblekla Mija.

Želim vam veliko jesenskih prigod.

Pozdravček, do prihodnjega meseca.

Andreja Bregar