O ja, nov začetek za mnoge naše otroke. Novo šolsko leto, nova poznanstva, novo osvajanje znanj, novi izzivi in predvsem novo ustvarjeni spomini.

Ko se sama ozrem nazaj na moje šolske dni…ja, lepo je bilo. Drobtina grenkih trenutkov na kakšno preverjanje in kakšen bolj » živčen » dan…drugače pa nepopisna množica prijetnih spominov. Nekatere ure pouka so tekle hitreje nekatere so se vlekle, kot jara kača. Toda daleč najboljše od vsega je bilo druženje po opravljenih obveznostih ali še boljše na skupnih hobijih. Prava veselica združitve » dela » s prijateljstvom. Nekateri stiki so ostali vse do danes, čeprav je že 15 let + od tega.

Sama sem mnenja, da se vse življenje izobražujemo in rastemo preko sebe. Vedno nas naslednja kaplja naredi bolj suverene, bolj izkušene in bolj pripravljene. Letošnje šolsko leto prinaša za našo družino cel kup novosti. Do nekaj dni nazaj si nisem predstavljala, da bom še kdaj » sedla » v osnovnošolske klopi. Ja, prav ste razumeli J.  Ponovno grem obnavljat snov svojih otroških let. Z Gregorjem sva se odločila, da bova Tajo in Mijo v letošnjem letu šolala doma. Nedvomno bo pot polna izzivov, vprašanj, dilem pa vendar verjameva, da bomo v juniju prihodnje leto z nasmehom gledali na uspešno opravljeno delo. Obe dekleti bosta poleg šole polno zaposleni s treningi. Taja vztraja že šesto leto s plavanjem, Mija drugo leto s triatlonom.

Nekaj, kar je ostala stalnica pa je nedvomno domači vikend festival pred prvim šolskim tednom. Tradicionalno (no, v bistvu od kar je Taja zakorakala v šolo )…letos je bila neizbežna palačinkariada. Taja in Mija imata že nekaj tednov naval peke palačink. Neomejeno. V ogromnih količinah. J Včasih izgleda, kot da v naši hiši prebiva vsaj 16 ljudi, če ne še kakšen več. Da ne govorim o kuhinjskem pultu, posodi, ponvi, kuhalni plošči…Se potrudita vsaj površinsko pospraviti za seboj vendar globina ostaja za naju. Kasneje, ko nihče ne opazi. Konec koncev je volja tista, ki šteje. Da še Dorej pristavi svoj lonček naredi ekstra dober palačinkin namaz. Mojster zmiksa banano, mandlje, kokosovo mleko, avokado in nekaj kapljic čokoladnega ekstrakta. Njamsa!

V naš šolski dopoldan bomo sistematsko vnašali hišna opravila. Preučili bomo vse od brisanja prahu, ometanja, sesanja, pranja in zlaganja perila, likanja, pomivanja posode, priprave jedi za kosilo,…seznam se nadaljuje dokler ne zmanjka papirja.

Smo pa že uspešno vnesli med učne ure sprostitveni program. Vmesno » pavzo » namenimo meditaciji. Približno 20 minut do pol ure. Odpočijejo si možgančki, energija napolni telo. Zadiha se globoko in delo lahko mirno poteka naprej. Glasba na pravih hercih in svečke prijetnih vonjav so prava dobrodošlica za regeneracijo.

Zavedava se, da vedno ne bo šlo vse po planih. Čaka nas na desetine preizkušenj. Manj in bolj pestre. Prijetne in nekoliko manj prijetne. Vsekakor pa dobrodošle za notranja spoznanja, iskanje meja, osebno rast in družinsko vez.

In še nekaj…tisto novo iz prejšnjega članka bo moralo počakati na naslednjega…v današnjem je žal zmanjkalo prostora.

Uživajte v barvah jeseni. Enkratne so.