Pozdravček vsem skupaj. Vesela sem, da se vam ponovno javljam. Naša družina ostaja zdrava, razigrana, upanja polna in veliko bolj povezana. Kako kaj kaže pri vas? Ste si zadali kakšne nove neizpete sanje za uresničitev po sprostitvah ukrepov? Sanje so vsekakor zagon našega bitja. Pustimo si sanjati čim več. Ohranimo svoje misli v pričakovanjih. Pričakovanja so tista, ki nam vlivajo zagon za danes, jutri, pojutrišnjem. Za prihodnost.

Vreme nam je te dni vsekakor naklonjeno. V času razmer na naši dragi Zemljici se je marsikaj spremenilo za mnoge med nami. Lahko bi rekli, da se je dotaknilo prav vsakogar. Narava je tista stalnica, ki se nam kljub izzivu postavlja enako, kot vsa leta poprej. Mogočna, neskončna, enostavno perfektna. Dejstvo je, da jo mnogi posamezniki v svojih prenatrpanih dnevih niti ne opazijo. Da hitijo mimo nje, samoumevno, da je tam. Vabim vas, da ob priložnosti namenite nekaj minut časa lepotam, ki nas obkrožajo. Naj bo to mogočno drevo v parku, morda drobne cvetlice na travniku, ptičje petje in brenčanje čebelic. Karkoli v čemur boste našli smisel in povezanost.

Naše aprilsko poslanstvo je bil nastanek sadovnjaka. Pred tem je bila marčevska študija o vrstah sadnih dreves. Ne moreš verjet, kaj vse je potrebno vedeti pred nakupom. Po težkem odločanju in vseh možnih pokušinah različnih vrst jabolk, hrušk in sliv nam je postalo jasno, da izbira ne bo enostavna. No, in tako sva z Gregorjem naredila spisek izbire, otroci pa so vrgli zadnjo kocko. Sedaj ima vsak izmed nas svoja tri mala » dreveščka ». Skupaj pa imamo olastninjeno figo. Projekt je zahteval kar nekaj dni. Izkop lukenj in ne » luknjic » je pravi trening. Ni in ni bilo konca. Ena za drugo in spet ponovi vajo.

Sledila je priprava humusa in nato veselica mešanja več vrst zemlje. Pravo poslanstvo za otroke. Gnetli so se okoli samokolnice. Odvijala se je prava borba za bolšji položaj. Da ne govorim o pristnih nasmehih. Dovoljena » packarija »… kaj bi si človek še želel boljšega. Uhhhhh, kako prav nam je prišla zaloga zaščitnih rokavic. Naročene prek spleta so na prag prišle v začetku meseca. Namesto pol dnevnega umivanja rok in » globanja » vse ostanke zemlje za nohti smo si enostavno odstranili rokavice in to je bilo to. Bravo mi! Rezultata vsega vloženega truda je prima sadovnjak. Na pridelek bo potrebno še počakati…smo pa ustvarili podlago.

Večerne ure so prinesle večerno rutino. Umivanje, večerja in priprava na počitek. In seveda, vmes še zaslužki za odlično opravljeno delo. Preden so se odpravili v posteljo se še pomahali svojim » dreveščkom » in kmalu zatem tonili v še kako potreben spanec.

Imela sem občutek, da je Tajina soba obdana v nek poseben vonj. Nisem znala točno opredeliti. Kaj bi to lahko bilo? Dišalo je prijetno. Zjutraj jo povprašam…preden sem zaključila še z zadnjim pospravljanjem po kuhinji sem hitela po sesalec, da se znebim še drobtin pod mizo. A sesalca ni bilo na svojem mestu. Čudno. Po neuspelem iskanju spodaj se odpravim še v mansardne prostore. Sesalec je obstal na galeriji. Prej ga niti opazila nisem. Takoj se mi je posvetilo. Prijetna dišava je prihajala ravno iz sesalca. Poleg rokavic smo v paketku prejeli še dišave za sesalec. Tajo je grozno zanimalo kako vse skupaj izgleda v praksi. In poglej…očitno deluje dišeče. Jutri bo lahko nadaljevanja z dišavami še po drugih prostorih. Mislim, da bosta ob tem uživala tudi Mija in Dorej.

Še en dan je bil za nami. Zastavljen cilj si je pridobil kljukico. V prihodnje nas čaka še okrasno drevje, jagodičevje in zasaditev visokih gred. Komaj čakamo, na prvo domačo letošnjo solato. Kmalu bo. Uživajte v mesecu razcveta.