andrejindnevnik

Naše aprilsko poslanstvo je bil nastanek sadovnjaka. Pred tem je bila marčevska študija o vrstah sadnih dreves. Ne moreš verjet, kaj vse je potrebno vedeti pred nakupom. Po težkem odločanju in vseh možnih pokušinah različnih vrst jabolk, hrušk in sliv nam je postalo jasno, da izbira ne bo enostavna.

Vem, da je na temo koronavirusa že na stotine spletnih strani. Na stotine informacij, fotografij, video posnetkov. Na tisoče besed o samozaščiti, o možnosti preprečitve, o ohranjanju zdravja, o življenju brez osebnih stikov s prijatelji in znanci…Enostavno ne moreš slediti vsemu. Po mojem mnenju, niti ni potrebo.

Najbolj nora v naši hiši sta bila Mija in Dorej s svojimi rdečimi vzorci. Norice! Najprej so obiskale Mijo, dva tedna za njo še Doreja. Na bolniški odsotnosti iz vrtca sta bila več kot en mesec...

Praznične dneve smo enega za drugim obrnili na koledarju. Zadnja noč…polna vtisov, objemov, poljubov, želja in smeha je krasen uvod v novi začetek. Po drugi strani, pa je nedvomno lahko tudi miren, tih večer odlično izhodišče za nove poti.

O ja, spet je pred vrati. Novo leto. Čeprav nisem ljubiteljica zimskih mesecev, nizkih temperatur in kratkih dnevom…obožujem december. Takrat ni omembe vredno, da je že ob petih popoldan tema, saj le tako lahko okrasne lučke dobijo svoj čar

Spomnim se, kako smo pri Doreju v starostni skupini 2-3 leta doma zbirali stari papir. Čisto nor je bil, ko je prišel poštar. Vse reklame je takoj odnesel v papirnato vrečko v garažo. Včasih sem na skrivaj, hitro pregledala kakšno reklamo. Če me je zalotil, sem morala takoj zaključiti in pospraviti nazaj :D

Vouuuu, opravila, opravila. Imate kdaj občutek, da nikakor ne morate splezati ven iz seznama opravil. Če pomislim za nazaj, na mesec september se mi zdi, da jih je bilo približno štiri tisoč sedemstodvainosemdeset in pol. Zadnje dopolnitve za šolo in vrtec, roditeljski sestanki, prva plavalna tekma, grobo pospravljanje okolice hiše, pobiranje pridelkov z njive pri dedku in babici, priprava »mošta« in jabolčnega kisa, kostanjev piknik, izdelava prikupnih brošk za učiteljice in vzgojiteljice…Sem na kaj pozabila? Sigurno! Vmes je bila še cela gora mini drobnarij, ki pa vsaka posebej zahtevajo svoj čas. Da ne govorim o tem, da sem jih celo nekaj prepisala v mesec oktober

Zadnje avgustovske dni...jih imate v spominu? Priznam, da me teden dni pred septembrom vedno daje nervoza. Občutek imam, kot da moram postoriti še milijon stvari, kupiti pa skoraj tisoč. Delovni zvezki, učbeniki, svinčniki, risalni listi, copati, nahrbtniki, plavalna oprema, čevlji, nova jesenska garderoba...

Otroci so poklicali Gregorja in ga prosili, če lahko kupi bazen na poti domov iz službe. Popoldan je lepotec že krasil naš vrt.

Par ur je trajalo, da smo ga napolnili. Taja nama je pomagala. Bila je navdušena in že vsa mokra. Dorej in Mija sta med misijo počivala. Morali bi ju videti, ko sta stopila na teraso. Oči so se jima zasvetile. Med tekom do bazena sta si slačila pižamo. Da slučajno ne bi kaj zamudila. Smeh, »špricanje«, podajanje žoge, skakanja, potapljanje…Uživali so.

Leta so hitro minila. Danes jaz, Gregor in najini otroci živimo v tistem času. Ja, prav res. Čas prinese marsikaj. Počasi verjamem, da otroci postanemo, kot svoji starši. Vzorec vedenja, razmišljanja se vsekakor v določenem obsegu prenese na potomce